Generalna skupščina Združenih narodov je za novega visokega komisarja ZN za begunce izvolila Barhama Saliha, nekdanjega iraškega predsednika. Salih, ki je v preteklosti bežal pred preganjanjem pod režimom Sadama Huseina, bo prvi vodja agencije ZN za begunce s Bližnjega vzhoda po poznih sedemdesetih letih. 193-člansko telo ZN je 65-letnega kurdskega politika izvolilo s soglasjem.

V Los Angelesu je v starosti 91 let umrl Peter Arnett, s Pulitzerjevo nagrajeni poročevalec, znan po poročanju o vojnah, od Vietnama do zalivskih vojn. Arnett je leta 1966 prejel Pulitzerjevo nagrado za mednarodno poročanje za svoje pokrivanje vietnamske vojne za Associated Press.

Visoke cene goriva in stroški najema so leta 2025 močno prizadeli letalske družbe, zaradi česar je več njih bankrotiralo. Turbulentno leto za letalsko industrijo je prineslo finančne težave nekaterim prevoznikom.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v soboto v Bagdadu obeležil konec politične misije Združenih narodov v Iraku (UNAMI), ki je podpirala prehod države po invaziji pod vodstvom ZDA leta 2003. Na zahtevo Bagdada bo UNAMI po 22 letih pomoči državi pri prehodu po invaziji in okupaciji, ki je strmoglavila dolgoletnega vladarja Sadama Huseina, ustavila svoje delovanje. Guterres je ob zaključni slovesnosti dejal, da je UNAMI počaščen, da je lahko stal ob strani iraškemu ljudstvu.

Irakijec Barham Ahmed Salih je bil imenovan za novega visokega komisarja ZN za begunce. Nekdanji predsednik Iraka je na tem položaju nasledil dosedanjega komisarja. Za to mesto se je potegoval tudi nekdanji maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba kemičnega orožja s strani režima Sadama Huseina proti iranskemu narodu predstavlja jasno »vojno hudodelstvo« in da ta primer ne bo nikoli zastaral.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal "novo fazo" v prizadevanjih za končanje nasilja kurdskih militantov in nakazal, da je odprt za idejo, da bi zaprti voditelj PKK Abdullah Ocalan nagovoril zakonodajalce. Erdogan je izjavil, da je imel "zelo konstruktivne" pogovore z voditelji pro-kurdske stranke DEM, ki so pozvali k ideji, da bi Ocalan nagovoril parlamentarno komisijo o razorožitvi PKK, ter pozval vse akterje k prispevku.

Poleg poročil o smrti Dicka Cheneyja so se pojavile tudi ocene njegove politične zapuščine. Po mnenju politologa Maleka Dudakova naj bi Cheney predstavljal jastrebovsko zunanjo politiko ZDA in naj bi sprejemal številne odločitve za hrbtom Georgea Busha mlajšega. Cheney je deloval v štirih predsedniških administracijah in je bil znan po svoji vplivnosti.

Dick Cheney, nekdanji ameriški podpredsednik, je umrl v ponedeljek, 3. novembra, zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi, je sporočila njegova družina.

Dick Cheney, nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike v času predsedovanja Georgea W. Busha, je umrl v starosti 84 let. Cheney je bil ključna figura pri načrtovanju vojne v Iraku in velja za enega najvplivnejših podpredsednikov v ameriški zgodovini.

Štirje republikanski senatorji, Ted Cruz, Mike McCormick, John Cornyn in John Curtis, so se odločili, da ne bodo podprli kandidature Amerja Ghaliba, ki ga je nekdanji predsednik Donald Trump predlagal za veleposlanika v Kuvajtu. Razlog za zavrnitev so bili Ghalibovi pretekli komentarji o Izraelu in podpora nekdanjemu iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu, ki so prišli na dan.

Malavijska volilna komisija je prejela na tisoče biometričnih kompletov od podjetja Smartmatic pred splošnimi volitvami naslednji mesec, pri čemer so se pojavili pomisleki glede postopka javnega naročila. V Iraku pa se priprave na parlamentarne volitve novembra 2025 odvijajo v senci preteklosti, saj je bilo več kot 580 kandidatov že diskvalificiranih, med njimi 253 zaradi povezav s stranko Baas Sadama Huseina.

Prihajajoče parlamentarne volitve v Iraku novembra 2025 zaznamujejo diskvalifikacije kandidatov zaradi povezav s stranko Baas Sadama Huseina. V Gambiji so protestniki opozorili volilno komisijo na nepravilnosti pri izdajanju osebnih izkaznic in visoke stroške volilne udeležbe. Malavijska volilna komisija pa je prejela biometrične komplete podjetja Smartmatic, kar sproža pomisleke glede postopka javnega naročila.

Protesti proti nastanitvi prosilcev za azil v hotelih so se razširili po Angliji, kar je povzročilo spopade in aretacije. Vlada se sooča s kritikami, laburisti pa so obljubili pospešitev postopkov za obravnavo pritožb. V ZDA je potekal protest proti načrtovani uporabi taborišča Camp Atterbury kot začasnega centra za pridržanje osumljenih nezakonitih priseljencev. V Avstraliji je skupina March for Australia objavila manifest pred protesti proti priseljevanju.

Iraški premier Mohammed Shia’ al-Sudani je poudaril zavezanost Iraka enotnosti in stabilnosti Sirije, saj jo vidi kot ključno za nacionalno varnost Iraka. Poročal je tudi o uspešnem preprečevanju 29 napadov na ameriške sile v Iraku in Izraelu. Sudani je izpostavil prizadevanja Iraka za nevtralnost v konfliktu med Iranom in Izraelom ter delovanje proti zaostrovanju napetosti. Omenil je tudi, da ZDA niso podprle poskusov vključitve odporniških sil v vojsko, ter opozoril na varnostne vrzeli, ki so nastale v Siriji po padcu Sadama Huseina.

Članka z naslovov "Što stoji iza nove nuklearne prijetnje Kremlja: Rusi su nervozni, gube jedinu stvarnu taktičku prednost na Baltiku" in "Šta stoji iza nove nuklearne pretnje Kremlja? Rusi su nervozni, gube jedinu taktičku prednost na Baltiku" raziskujeta ozadje novih ruskih jedrskih groženj. Avtorji menijo, da te grožnje izvirajo iz nervoze Rusije, ki naj bi na Baltiku izgubljala svojo edino taktično prednost. Psihološko je to prikazano kot motnja, ki jo pogosto kažejo avtoritarni voditelji. Ti voditelji želijo biti glavna novica doma in v svetu, zato pogosto izzovejo krizo ali vojno, pri čemer je vojna običajna grožnja ali uresničitev. Kot primer je naveden iraški diktator Sadam Husein, ki naj bi okupiral Kuvajt in vstopil v vojno s celim svetom, pri čemer naj bi bil zadovoljen, ker so ga vsi opazili.

Novoobjavljeni vladni dokumenti razkrivajo, da je bil umik Združenega kraljestva iz iraške vojne 'politično nemogoč', razen če bi se diktator Sadam Husein predal. Predsednik George W. Bush naj bi se bal, da bi Sadam Husein poskušal izvesti lastno različico terorističnih napadov 11. septembra, kažejo na novo deklasificirani zapisi. Zasebne izjave ameriškega predsednika v mesecih pred invazijo na Irak leta 2003 so poudarjale njegovo zavezanost 'odstranjevanju zlikovcev', kot je poročal britanski veleposlanik. Blair je bil opozorjen, da ima George Bush 'manihejski' način razmišljanja glede Iraka, saj je ameriški predsednik svojo misijo videl kot 'odstranjevanje zla iz sveta'.